Južni in osrednji del Mehike je stresel močan potres s preliminarno magnitudo 6,5, ki je povzročil prekinitev prve letošnje novinarske konference predsednice države Claudie Sheinbaum. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulko ob pacifiški obali. Seizmični alarmi so se sprožili med predsedničinim brifingom, kar je prisotne prisililo k evakuaciji oziroma prekinitvi protokola. Nacionalna seizmološka agencija Mehike je potrdila moč sunka, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico. Čeprav so tovrstni naravni pojavi v tej regiji pogosti zaradi lege na stičišču tektonskih plošč, je tokratni dogodek pritegnil pozornost predvsem zaradi neposrednega vpliva na državni vrh med uradnim nagovorom. Poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah neposredno po dogodku še ni bilo, so pa pristojne službe začele s pregledi terena na najbolj ogroženih območjih države Guerrero.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Letalstvo koalicije pod vodstvom Saudove Arabije je bombardiralo oporišča in položaje separatistov Južnega prehodnega sveta (STC) v jemenski pokrajini Hadramut. Napad se je zgodil po stopnjevanju napetosti med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE), ki podpirajo omenjeno separatistično gibanje. Po poročanju lokalnih virov in navedbah jemenskega ministrstva za informiranje so bili napadi odgovor na zasede, ki so jih sile STC postavile vladnim enotam med primopredajo vojaških položajev. Spor med nekdanjima zaveznicama se je poglobil, ko so sile STC prejšnji mesec prodrle v strateško pomembni pokrajini Hadramut in Mahra ter od tam izrinile enote Nacionalne obrambe, ki uživajo podporo Rijada. Saudski veleposlanik v Jemnu je poleg tega obtožil vodstvo STC, da je preprečilo pristanek letala s saudskimi posredniki v mestu Aden. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah napadov, vendar operacija pomeni resno zaostritev znotraj koalicije, ki se bori v jemenski državljanski vojni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Policija v Bijelem Polju je aretirala državljana Azerbajdžana z inicialkami M. R., za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj. Azerbajdžanski organi pregona so tiralico izdali zaradi obtožb o poneverbi in protipravnem trošenju sredstev z zlorabo uradnega položaja, s čimer naj bi povzročil obsežno materialno škodo. Osumljenca so v zakonsko predpisanem roku privedli pred preiskovalnega sodnika višjega sodišča v Bijelem Polju, ki je zanj odredil izročitveni pripor. V prihodnjih dneh bo sledila komunikacija med pravosodnimi organi Črne gore in Azerbajdžana glede postopka ekstradicije. Aretacija je del širših prizadevanj črnogorske policije pri izvajanju nadzora na mejah in sodelovanja z mednarodnimi varnostnimi organi, kar se odraža v povečanem številu prijetih oseb z Interpolovih seznamov v zadnjem obdobju.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je objavila, da je bilo v letu 2025 po svetu ubitih 128 novinarjev in drugih medijskih delavcev, med njimi 10 žensk. Generalni sekretar IFJ, Anthony Bellanger, je pozval k sprejetju konvencije Združenih narodov, ki bi novinarjem zagotavljala varnost in neodvisnost.

Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

Švicarski preiskovalci pospešeno identificirajo žrtve požara, ki je na silvestrovo zajel bar v smučarskem središču Crans-Montana v kantonu Valais. Švica je razglasila petdnevno žalovanje. Število smrtnih žrtev se giblje med 40 in 47, poškodovanih pa je 115 ljudi.

Praznovanje novega leta v brazilskem mestu Rio de Janeiro je privabilo skupno 5,1 milijona obiskovalcev, od tega se jih je samo na sloviti plaži Copacabana zbralo 2,6 milijona. S tem so organizatorji in udeleženci po poročanju lokalnih medijev presegli lanski rekord, ki ga je Guinnessova knjiga rekordov že pred tem priznala za največje silvestrovanje na svetu. Dogodek je minil v znamenju spektakularnega praznovanja, ki je s svojo številčnostjo postavilo nov mejnik v zgodovini množičnih javnih prireditev. Izjemno število udeležencev potrjuje status Ria de Janeira kot ene najbolj priljubljenih svetovnih destinacij za novoletna praznovanja. Varnostne in logistične službe so se spopadale z množico, ki je presegla pričakovanja in lanske številke, ko se je na isti lokaciji zbralo približno 2,1 milijona ljudi. Praznovanje na plaži, ki tradicionalno vključuje ognjemete in glasbene nastope, ostaja osrednji dogodek brazilske turistične sezone.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana v Švici pogrešajo srbskega državljana Stefana Ivanovića, ki je delal kot varnostnik v klubu Le Konstelasion. Njegova družina je potrdila, da je bil na svojem delovnem mestu v času nesreče in da je bil nekaj ur po dogodku dosegljiv, nato pa so izgubili stik z njim. Družina prosi za pomoč pri iskanju.

Izraelska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj na okupiranem Zahodnem bregu ubila 26-letnega Palestinca, identificiranega kot Hataba al Sarhana. Incident se je zgodil na glavni cesti v bližini vasi Luban al-Šarkija v bližini Nablusa, potem ko so izraelski vojaki odprli ogenj na skupino moških, ki naj bi vanje metali kamenje. Po navedbah izraelske vojske je šlo za načrtovano zasedo, v kateri sta bili ranjeni še dve osebi, ki so jih označili za militante. Dogodek se je odvil v kontekstu zaostrenih razmer, saj so izraelske sile že v sredo zaprle glavni vhod v omenjeno vas in blokirale več stranskih poti. Palestinske oblasti in uradna tiskovna agencija WAFA so potrdile smrt moškega in poročale o še eni ranjeni osebi. Podatki Združenih narodov razkrivajo alarmantno statistiko nasilja v regiji; med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 je bilo na Zahodnem bregu ubitih več kot tisoč Palestincev, večinoma med operacijami varnostnih sil, medtem ko je v palestinskih napadih v istem obdobju umrlo 57 Izraelcev.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta v baru Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki mu je sledila silovita eksplozija. Po navedbah kantonalne policije v Valaisu je življenje izgubilo več deset ljudi, italijansko zunanje ministrstvo pa poroča o približno 40 smrtnih žrtvah. V nesreči je bilo poškodovanih okoli 100 oseb, med katerimi jih je večina utrpela hude poškodbe, med žrtvami pa so tudi tuji državljani. Preiskovalci trenutno preučujejo dva možna vzroka za izbruh ognja, in sicer uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru ali iskrenje kresničk na steklenicah šampanjca. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo trenutek, ko je ogenj zajel strop bara, kar je med gosti sprožilo vsesplošno paniko. Policija je poudarila, da dogodek obravnavajo kot nesrečo in ne kot teroristični napad. Številne ranjene, med katerimi je tudi 16-letnik, so prepeljali v univerzitetno bolnišnico v Lozani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

V Amsterdamu je med novoletnim praznovanjem izbruhnil obsežen požar, ki je popolnoma uničil 152 let staro zgodovinsko cerkev Vondelkerk. Ogenj je zajel celotno zgradbo, kar je povzročilo zrušitev delov cerkvenega stolpa in strehe. Zaradi nevarnosti popolnega zrušenja objekta so oblasti evakuirale prebivalce 90 bližnjih hiš, na širšem območju pa je bila prekinjena oskrba z električno energijo. Po besedah tiskovne predstavnice lokalnih varnostnih služb zgradbe ni bilo več mogoče rešiti. Incident ni zahteval človeških žrtev, prav tako požar ni ogrozil bližnjega parka Vondelpark. Cerkev, ki je bila zgrajena leta 1872, je svojemu prvotnemu namenu služila do leta 1977, nato pa so jo preuredili v prostor za dogodke in pisarne. Nizozemski preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo. O podobnih incidentih so poročali tudi iz drugih delov države, med drugim iz krajev Hellevoetsluis in Hillegom, kjer so morali prebivalce prav tako evakuirati zaradi požarov v garažah in skladiščih.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.